Cankarjevi torki: Imer Traja Brizani & Amala

POTEKEL

Koncert ob svetovnem dnevu romskega jezika

Armando Brizani, klavir, klaviature; Bernardo Brizani, violončelo; Imer Traja Brizani, glas, el. bas kitara
Prijatelji: Anja Burnik, flavta; Lovro Ravbar, alt saksofon; Uroš Rakovec, akustična kitara; Neža Drobnič, Miha Vanič, Trinda Haxhiu, glas; Igor Bezget, kitara; Miha Recelj, bobni; Lazaro Amed Hierrezuelo, tolkala; Blaž Avsenik, klavir

Imer Traja Brizani kot sinonim za gibanje v sodobni romski glasbeni kulturi bo tokrat romsko tradicijo združil s flamenkom in jazzovsko improvizacijo ter samosvojimi umetniškimi izrazi mlajše in srednje generacije glasbenih avtorjev. Njegova glasba navdušuje z značilno iskrenostjo, ki izhaja iz romske tradicije ter pomembno bogati slovensko in mednarodno glasbeno ustvarjalnost. Romsko glasbo zaznamujeta temperamentnost ter ritmično in improvizacijsko bogastvo, ki ju Brizani nadgrajuje s samosvojim pristopom – povezovanjem romske glasbe in jazza ter tako ustvarja edinstveno avtorsko poetiko.

V Prištini rojeni avtor je univerzitetni diplomirani muzikolog, multiinštrumentalist, vokalist, aranžer, producent in glasbeni pedagog, ki v Sloveniji živi od leta 1980. Njegov opus obsega več kot petnajst albumov z izvirno glasbo. Je tudi avtor prvega slovensko romskega muzikala Stekleno jabolko.

Glasbeno pot v Sloveniji je začel kot basist v ansamblih popularne glasbe, s svojim darom za improviziranje pa se je uveljavil tudi v jazzu. Nastopal je z velikimi imeni jazza od Jožeta Privška do Petra Erskina.

Leta 1996 je ustanovil skupino Amala, s katero ohranja bogato romsko glasbeno dediščino, hkrati pa elemente tradicionalne romske glasbe mojstrsko povezuje s primesmi jazza, klasične in zabavne glasbe. Z zasedbo Amala je v preteklosti že nastopil na številnih festivalih jazzovske in etno glasbe, tako pri nas kot v tujini. Samostojne koncerte je imel z Big bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, vselej pa rad k muziciranju povabi številne druge izvajalce romske glasbe domače in tuje.

Muzikologi pravijo, da je njegova glasba sentimentalna in strastna, predvsem vokalna pa izraža usodo in življenjsko filozofijo romskega naroda. Romi pa pravijo: »Amare gila si dukhade!« (Naše pesmi so pesmi bolečine.)

Gre za edinstveno novo romsko glasbo, ki bi jo lahko, muzikološko gledano, imenovali romski simfonični etno jazz ali podobno. Vse te, na videz nezdružljive prvine v glasbi Imerja Brizanija, sicer tudi magistra muzikologije, kljub zlitju ohranjajo svojo identiteto, svoj izraz in v medsebojni sinergiji predstavljajo glasbeni unikum, ki bi ga lahko imenovali kot glasbo Imer Traje Brizanija. Jani Golob.

Leta 2016 mu je tedanji predsednik Slovenije Borut Pahor podelil medaljo za zasluge za ustvarjalni prispevek k uveljavljanju in prepoznavnosti romske kulture v Sloveniji. »Brez tradicije je vsaka kultura prazna, brez inovativnosti in sodobnosti pa revna. Romski narod, ki mu pripadam, je povsod odrinjen na rob družbe. Sam se trudim postaviti zgled, da ne bi bilo tako, moje osnovno vodilo pa je medkulturni dialog,« je v zahvali tedaj povedal Imer Brizani, ki si že vse življenje prizadeva bogatiti romsko kulturo ter vzpostavljati most med tradicijo in sodobnostjo. Tudi zato je v romski skupnosti dejaven kot pedagog in mentor v glasbenem izobraževanju Romov.

Zbral in uredil je številne pesmi iz svetovne romske glasbene zakladnice ter jih nekaj ustvaril tudi sam. V knjigi Le ostanite, Romi gredo! je opisal zgodovino Romov, njihove običaje, veščine, verovanja, pripovedke, poezijo in jezik ter zbral notne zapise najbolj znanih romskih pesmi.

Foto: Arhiv Traja Brizani

Zunanje povezave

Sponzorji

Drugi dogodki tega prireditelja

Na vrh