Jesenske serenade - Skrite misli

Teja Udovič Kovačič, harmonika

Koncert z besedo povezuje Dejan Pevčević.

Teja Udovič Kovačič je prejemnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani za izjemne umetniške dosežke na koncertnih odrih. Kot solistka je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Komornim godalnim orkestrom AG Ljubljana, z Ensemble à cordes du Conservatoire de Strasbourg, Obalnim komornim orkestrom ter s harmonikarskimi orkestri Akademije za glasbo Ljubljana, Konservatorija Maribor in Accordiona. S Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija je krstno izvedla skladbo C. Rojaca Polja VI in jo posnela na zgoščenki. Solistično in v komornih sestavih je nastopala v koncertnih ciklih Festivala Ljubljana, Glasbene mladine Slovenije in Glasbene mladine ljubljanske, Zavoda Celeia, Hiše kulture Celje, na Mednarodnem festivalu sodobne glasbe Bienale Koper, na festivalih Festival de Chartres (Fr), Festival Le printemps des bretelles (Fr), Klasika u Portu (Hr), ADG Sommerkonzerte (Ne), Pro et contra (Hr), Solo e da camera AG UL. Na povabilo RTV Slovenija je posnela glasbeni portret za oddajo Mladi virtuozi. Je večkratna zmagovalka mednarodnih tekmovanj in zmagovalka državnega tekmovanja TEMSIG v letih 2023, 2020, 2017 in 2011. Letos zaključuje študij harmonike v razredu red. prof. Boruta Zagoranskega.

Dejan Pevčević o sebi pravi: »Sem otrok Jugoslavije, rojen v zasneženi Ljubljani in od takrat živim pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Nekega dne sem iz radovednosti pogledal v gledališče in se zaljubil v odrske deske. Ta ljubezen me je peljala po akedemijskem dvorcu od zvedavega študenta preko diplomanta do magistra umetnosti. Med študijem in po njem sem se profesionalno igral tako v institucionalnih igralnicah (MGL, SMG, SLGC, RTV SLO, APT, MGP, Mini teater, CD …) kot tudi izven njih (ŠKUC teater, GML, Flota, KUD France Prešeren, Glesbena matica itn.). Poklicno sem deloval doma in v tujini. Najbolj zanimive igre, med tistimi, ki vam jih lahko zaupam, so bile: zvedavost v monodrami Otročarije, varanje v gledališki predstavi Igra s pari, ples v Bari-ju, zavajanje v TV-nanizanki Daleč je smrt, lebdenje v breztežnosti s predstavo GØ, poetika Jesenskih serenad, ljubljenje v filmu Deževanje, vojskovanje za Osvoboditev Primorske, potem je tu še radijska igra Sveta Barbara, režija gibljivih slik, npr. film Adrenalinc ter ostale stvaritve (99). Višek časa in energije vlagam v vse, kar miga in giba, npr.: surfanje, prijateljevanje, vandranje po svetu, potapljanje v knjigo ali morje, hribolazenje, plesno migotalkanje ...«