En–Knap in Ermira Goro: Na začetku #premiera

Delo uveljavljene grške koreografinje Ermiro Goro s stalnim ansamblom za sodobni ples En–Knap Group raziskuje napetost med tokovi, ki nas nosijo, in impulzom, da bi se gibali drugače, v formi sprotnega pogajanja. Nastopajoči se gibljejo skupaj znotraj skupnega koda, vendar vsaka gesta v sebi nosi možnost odmika: možnost oklevanja, upora, izbire druge smeri. Izstopiti iz vzorca pomeni tvegati, da onkraj njega zaidejo – navadno v samotnem spodrsljaju, ki pa se tu in tam – instinkt ali naključje? – uspe razširiti v kolektivno stanje. Odrski suspenz je težko razrešljiv in odmeva širše stanje nelagodja, v katerem strukture vztrajajo, četudi napete do svojih skrajnosti. Ermira Goro spodnaša ustaljene predstave o identiteti kot kulturno predpisanem vedenju, normah in vlogah tako, da vzpostavi pogoje za nestabilnost. Nemir najde svojo edino razrešitev prav nestabilnosti: v stanju, ko telo zdrsne iz tistega, kar se je naučilo ponavljati, in za hip pokaže drugačen način bivanja.

En večer, dve predstavi. Predstava je del dvojnega premiernega večera z naslovom Telesa identitete, identitete telesa.

Dve samostojni plesni deli v skupnem tematskem terenu, v sodelovanju s svetovno znanima koreografoma Ermiro Goro (Grčija) in Smaïlom Kanoutéjem (Francija/Mali). V obeh delih se identiteta prevprašuje kot dinamična konfiguracija, podvržena pogajanju, ponavljanju, prekinitvam in spremembam. Telo je mesto zapisa – oblikovano z dediščino in spominom, prežeto z željo, prežarjeno s kolektivno energijo, a nikoli povsem zamejeno z njihovimi okviri. Identiteto hkrati označuje in presega, jo vzpostavlja, a se ji obenem izmika. V tej napetosti gib postane prostor artikulacije tega, kdo smo, kdo lahko postanemo in kako sobivamo – vprašanja, ki se ne odpirajo zgolj na družbeni ravni, temveč tudi znotraj skupine šestih plesalcev, kolektiva na meji med že oblikovanim in še neizrečenim: plesni diptih je namreč prvi projekt Mattie Casona v vlogi novega umetniškega vodje ansambla.

»Ermiro in Smaïla sem povabil zaradi njune umetniške prakse, seveda, a tudi – in rekel bi predvsem – zaradi tega, kdo sta in od kod prihajata. Ermira Goro se je rodila v družini grške manjšine v južni Albaniji, kjer je živela do najstniških let. Iz te zgodnje izkušnje dvojnosti je razvila naravno sposobnost prevpraševanja togih, monolitnih identitet, konceptov in definicij. Smaïl Kanouté se je rodil v Parizu malijskim staršem, ki so se tja priselili v sedemdesetih letih. Hkrati Francoz in Malijec, nikoli dovolj Francoz v Franciji, nikoli dovolj Malijec v Maliju. Zato se je odločil ustvariti lastno zgodbo skozi umetniško prakso, ki neprenehoma prepleta različne kulturne tradicije.

Vsak na svoj način oba zavračata racionalno vsiljene binarne opozicije in sprejemata protislovno naravo resničnosti. Dovolita ji, da se znova pojavi v njunih ustvarjalnih procesih, in nama, plesalcem in plesalkam, dovolita, da plešemo, doživljamo, se izgubimo in se vrnemo nekoliko manj gotovi, nekoliko bolj skupaj.«

– Mattia Cason

Ermira Goro razvija interdisciplinarne prakse na področju plesa in performansa, kjer telo postaja prostor pogajanja in transformacije. Njena umetniška pot se je začela v Albaniji in Grčiji in se nadaljevala v New Yorku, kjer so srečanja z mednarodnimi plesnimi scenami pomembno zaznamovala njen koreografski razvoj. Goro sodeluje z umetniki in institucijami v različnih kontekstih: giblje se med koreografskim ustvarjanjem, nastopanjem in pedagoškim delom. Več let je bila, kot plesalka, mentorica ter asistentka pri raziskovanju in koreografiji, ključna članica britanske skupine DV8 Physical Theatre. Njena dela so bila predstavljena na številnih festivalih in prizoriščih v Grčiji in drugod po svetu ter so prepoznana po izrazitem in samosvojem koreografskem pristopu.