MOTO - Membra Jesu Nostri

Predstava traja uro in trideset minut

Glasba: Dieterich Buxtehude (1637–1707): Membra Jesu Nostri, BuxWV 75 (1680)
Dirigent: Andoni Sierra
Režiserka, dramaturginja in scenografka: Lucía Astigarraga
Avtor besedila: Eneko Sagardoy
Solisti, zbor in izvajalci glasbenega sestava: Conductus Ensemble
Kostumograf: Pau Aulí
Oblikovanje luči: Alberto Rodríguez Vega

Igra: Eneko Sagardoy
Mladi Eneko: Eder Dalmau Rozadilla

Produkcija: Gledališče Arriaga, Bilbao, Baskija, Španija
Premiera: 14. oktobra 2022, Gledališče Arriaga, Bilbao

Gostovanje predstave je nastalo v koprodukciji Cankarjevega doma in Prešernovega gledališča Kranj, v okviru projekta Dramatika manjših evropskih jezikov – DoSEL.

Ko vidimo smrt, običajno ni naša lastna, vendar se vidimo v njenem odsevu in mučijo nas neodgovorjena vprašanja o naši usodi. Izguba povzroča neznosno bolečino. To je naključna smrt ljubljene osebe, trenutna in nepredvidena, brez očitnega vzroka ali utemeljitve. Delirij lahko zmede vse, olepša preteklost, dramatično zatemni našo vizijo sveta ali nas pripelje do tega, da v zanki poustvarimo preživete dogodke in se potopimo v nenehno obsesivno analizo. »Jaz« sodeluje z »drugimi« ter se ponovno ustvarja v iskanju tolažbe in upanja, pogosto nepotešen. Glasba opeva Kristusovo smrt, veliko vesoljno tragedijo, ki na neki točki vsakega življenja postane zasebna in osebna. Telo in njegovi deli sestavljajo igralca, ki naseljuje dve duši. Eneko se spomni Jezusove ljubezni in plava v gozdu svojega otroštva z edinim namenom, da bi razumel svojo izgubo. Delo je scenska uprizoritev cikla sedmih kantat Dietricha Buxtehudeja iz leta 1680 z naslovom Membra Jesu Nostri. Ta cikel skladb, posvečenih Kristusovim stopalom, kolenom, rokam, boku, prsnemu košu, srcu in glavi, je prepleten z besedilom, ki ga je napisal in izvedel igralec Eneko Sagardoy. Besedilo pripoveduje zgodbo o moškem, ki za vedno izgine v domnevni nesreči z motorjem, in o ljubezni osebe, ki ostane. Skladateljev pogum in briljantnost, strogost njegovih pristopov, novost njegovih oblik in vztrajno prizadevanje k odličnosti v vsakem izmed njegovih del so zaščitni znaki umetnika, ki je vreden primerjave z Johannom Sebastianom Bachom.

Dieterich Buxtehude: Membra Jesu nostri patientis sanctissima, BuxWV 75
I. Ad Pedes / Stopalom
II. Ad Genua / Kolenom
III. Ad Manus / Rokam
IV. Ad Gatus / Boku
V. Ad Pectus /Prsnemu košu
VI. Ad Cor / Srcu
VII. Ad Faciem /Glavi

Predstava je del sodelovalnega projekta Dramatika manjših evropskih jezikov (Drama of Smaller European Languages, DoSEL), ki ga sofinancira Evropska unija – program Ustvarjalna Evropa. DoSEL prispeva k varovanju kulturne in jezikovne različnosti v evropskem kulturnem prostoru, zlasti v dramskem in gledališkem sektorju, z izboljšanjem pogojev za nadnacionalno ustvarjanje, prevajanje in uprizarjanje evropskih dram, napisanih v manjših evropskih jezikih.

S podporo Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.