Silvia Viviani: Hči tovarne PREMIERA

Avtorski projekt Silvie Viviani:

Delo ima svoj ritem, telo se mu prilagodi. Hitrost stroja, akrobacija rok, vonj, hrup, temperatura prostora. Z leti delo postane telesno znanje. Telo ne misli, ve. Tovarna ne proizvaja zgolj izdelkov. Proizvaja navade in organizira življenje. Vstopi v dom, določa urnike, priporoča dopust in se počasi ugnezdi v spomin. Generacijski, kulturni, snovni, telesni. Kdaj se izmena konča?

Hči tovarne se vrača v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas pospešene industrializacije, množičnega zaposlovanja in vse večjega vstopanja žensk v industrijsko delo. Delavka postane ena ključnih figur modernizacije med proizvodno linijo in gospodinjstvom, emancipacijo in novo obliko discipline. Industrija je obljubljala boljšo prihodnost, njena sedanjost pa je temeljila na natančno odmerjenem času, ponavljanju ter prilagajanju telesa hitrosti in zahtevam proizvodnje. Ritem dela ni ostajal za tovarniškimi vrati. »Tudi če je bilo težko, je bilo potem doma še težje. Samo delo, vedno hitenje, vedno hitenje.«

Predstava skozi industrijska okolja tega časa odpira vrata intimni izkušnji vsakdana, prežetega z delom. Je kolaž različnih plasti spomina in izkušenj: pogovorov s tovarniškimi delavkami nekdanje Mehanotehnike v Izoli, raziskav, ki jih je avtorica Silvia Viviani nadaljevala med rezidencama v Avignonu in Soveratu, ter njene lastne izkušnje odraščanja v industrijskem okolju. Dokumenti, pričevanja in osebne zgodbe se srečujejo v raziskavi načinov, kako delo oblikuje telo, vsakdan in intimno življenje ter kako dolgo njegov ritem vztraja po koncu izmene.

Vir: Glej (foto Marijo Županov)

Drugi dogodki tega prireditelja

Na vrh