Dolgo 19. stoletje 1. Resno je življenje, vedra je umetnost

Cikel Pogovori o Ljubljani

Na prvem pogovoru bomo razmišljali o parametrih, skozi katere se je mogoče približati razmišljanju in predstavam mesta o sebi, pri čemer se bomo naslonili na pomembne mejnike ali dogodke za mesto, kot so rušenje mestnega obzidja, Ilirske province, Ljubljanski kongres leta 1821, prihod železnice v sredini stoletja in rušilni potres leta 1895.

Ljubljana v prvih desetletjih 19. stoletja očitno ceni mir, ki je nastopil po pretresu napoleonskih vojn, postavlja se v stare tirnice in v blagem tempu nadaljuje z razvijanjem meščanske kulture. V mestu se gradi malo, pridobiva pa prve večje javne oblikovane zelene površine. Meščani se združujejo v različna društva, o zmernosti in treznosti nedeljsko razpoložene bidermajerske Ljubljane pa govori tudi geslo, ki si ga je nadela ljubljanska filiala Avstrijskega umetnostnega društva ob ustanovitvi leta 1852: »Resno je življenje, vedra je umetnost«.

Gostje: zgodovinarka zdravstva Katarina Keber, strokovnjak za zgodovino mest Miha Kosi, krajinska arhitekta in raziskovalka zgodovine vrtnega oblikovanja Ines Unetič in zgodovinar Marko Zajc.

***

Pogovori o Ljubljani nastajajo v sodelovanju Moderne galerije in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Snujeta in pripravljata jih Igor Španjol in Beti Žerovc v sodelovanju z razpravljavci.

Naslovna slika: Andrej Janez Herrlein, Ljubljana – Šempeter, 1798, Narodni muzej Slovenije