Dolgo 19. stoletje 2. Slovenija se klanja Ljubljani

Cikel Pogovori o Ljubljani

Ljubljana se v zadnjih desetletjih dolgega 19. stoletja izredno hitro širi in spreminja svojo identiteto. Mesto zaznamujeta povsem drugačna ambicija in tempo od tistih v prvi polovici 19. stoletja, vzpostavlja in gradi se vse od vodovoda in drugih komunalnih izboljšav do razvejane pahljače kulturnih in drugih institucij. V desetletjih pred 1. svetovno vojno v mestu zaznamo velik porast delujočih strokovnjakov, gradbenikov in arhitektov ter umetnikov; združevati se začnejo v formalna in neformalna profesionalna združenja, nekateri pa so tudi širše kulturnopolitično aktivni in prepoznavne javne osebnosti. Leta 1903 je v veliki sejni dvorani mestne hiše nameščena slika Ivane Kobilce s povednim naslovom Slovenija se klanja Ljubljani.

Gre za mesto, ki ga deloma slabo poznamo, saj v ospredje postavljamo zgodovino slovensko čutečih Kranjcev, medtem ko zelo razgibano gospodarsko in kulturno življenje kranjske nemško čuteče sredine v naših predstavah o Ljubljani s preloma stoletja izostaja. Kaj smo izbrisali iz našega spomina in zakaj? Je imela delitev mesta na slovensko in nemško čuteče tudi fizične in prostorske dimenzije? Kako je mesto razmišljalo o sebi znotraj te delitve in ali sta si skupnosti prihodnost mesta zamišljali bistveno drugače?

Gostje: etnolog Božidar Jezernik, arhitekturni zgodovinar Franci Lazarini, zgodovinarja Dragan Matić in Marko Zajc.

***

Pogovori o Ljubljani nastajajo v sodelovanju Moderne galerije in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Snujeta in pripravljata jih Igor Španjol in Beti Žerovc v sodelovanju z razpravljavci.

Naslovna slika: Ivana Kobilca, Slovenija se klanja Ljubljani, 1903, olje na platnu, 146 x 262 cm, Velika dvorana Ljubljanske mestne hiše