Arhitektura v živo: Marjan Šorli, arhitekt modernega Kranja

Vabimo vas na voden ogled Arhitektura v živo v Kranju, kjer bomo skozi izbrane prostorske poudarke odkrivali izjemen opus arhitekta Marjana Šorlija, enega ključnih snovalcev modernega povojnega Kranja.

Ogled je brezplačen, prijave zbiramo na: [email protected]

Marjan Šorli (1915–1975), rojen na Rupi pri Kranju, je eden ključnih arhitektov povojnega slovenskega modernizma in ustvarjalec, ki je kot arhitekt v Projektivnem podjetju Kranj ter kot mestni arhitekt (1957–1959) sooblikoval razvoj mesta v času njegove najintenzivnejše rasti.

Šorli je bil izjemno raznolik ustvarjalec, urbanist, arhitekt in načrtovalec javnega prostora. V okviru Ministrstva za gradnje je soavtorsko pripravljal regulacijske načrte številnih slovenskih krajev, njegova najbolj celovita urbanistična naloga pa je bila generalni ureditveni načrt Kranja iz leta 1949. Z njim je začrtal sodobno mestno strukturo, nove soseske Zlato polje, Planina in Huje ter idejo »zelenega sistema«, ki je Kranj povezoval preko kanjona Kokre, Savskega otoka in zelenih pasov med stanovanjskimi območji. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli v Kranju so:

• Prešernov gaj (z Ruško Ogorevc, 1950–52), subtilna preobrazba nekdanjega pokopališča v tihi spominski park;

• paviljon ob šoli in vrt z mostom (1951–53), eden prvih primerov moderne krajinske arhitekture v mestu;

• Mestna kavarna in slaščičarna (1953–54);

• otroški vrtec na Planini (vrtec Tatjane Odrove, dan. Sonček) (1957–58), mednarodno prepoznan kot vzoren primer novega pristopa k predšolski arhitekturi;

• stanovanjske zazidave Zlato polje, Vodovodni stolp in Huje ter značilni stanovanjski stolpiči z zamaknjenimi etažami;

• Mestna mesnica (1960), drzna sodobna interpolacija v historični ambient;

• prizidek Merkurja in ureditev Jahačevega prelaza (1956–57);

• ter Nebotičnik z lekarno in banko (1960–64), nova višinska dominanta, ki je mestu vtisnila sodoben značaj.

Na sprehodu bomo odkrivali ključne točke tega razvoja, od mirnih zelenih ambientov do drznih rešitev oziroma arhitekturnih posegov, ki so Kranj popeljali v moderno dobo. Z nami bodo dr. Martina Malešič in Andraž Keršič, kustosa razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ter Petra Puhar, avtorica velike pregledne razstave Šorlijev Kranj, Arhitekt Marjan Šorli – 110 let od rojstva in 50 let od smrti v Mestni knjižnici Kranj.

Vodstvo organiziramo v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj in Layerjevo hišo.