Matei Bejenaru: Pesmi za boljšo prihodnost

Razstava Pesmi za boljšo prihodnost, zasnovana kot niz filmskih prizorov, ki se vrtijo okoli teme dela in sledi zgodovinskih vplivov na družbenopolitično okolje v vzhodnoevropskih družbah po padcu berlinskega zidu, je prva obširnejša predstavitev umetniške prakse Mateija Bejenaruja v Sloveniji.

Razstava sledi umetnikovemu dolgotrajnemu posvečanju ljudem in krajem ter pri tem poudarja njegov tako situacionistični kot poetični pristop k ustvarjanju večplastne podobe začetka postkomunizma in konkretnih neuspehov ter najrazličnejših sprememb, do katerih prihaja v življenju na vzhodu. V instalacijah, dolgoročnih fotografskih projektih in filmskih esejih umetnik podaja intimen pogled na razmere v današnjem svetu. Njegova dela obujajo intenzivna občutja upanja, negotovosti in obžalovanja, ki jih doživljajo posamezniki zaradi neenakopravnih družbenih mehanizmov, ki jim povzročajo stiske v vsakdanjem življenju, in obravnavajo tipične teme vzhodnoevropskih družb: brezposelnost po propadu nekdanjih industrijskih sektorjev in posledične prisilne menjave poklica, nezakonite migracije in gospodarsko mobilnost.

Velike fotografske slike, del serije Med dvema svetovoma (2009–v trajanju), dokumentirajo tehnične muzeje, znanstvene laboratorije, javne prostore in tovarne v Romuniji ter podajajo nazoren in nedvoumen komentar o upadanju obsega znanstvenih raziskav po padcu komunizma. V filmskem eseju Od daleč (2009) umetnik ustvari mojstrski portret osamljenosti, ki odraža družbeni pojav mobilnosti delovne sile. Ta prizadene ženske vseh starosti, v glavnem iz podeželskih okolij ali manjših mest, kjer so nekoč delovale različne industrije. Film pripoveduje zgodbe Romunk, ki delajo kot negovalke starejših v tujini, in prikaže njihova občutja odtujenosti in negotovosti.

Pomembno vlogo v Bejenarujevem umetniškem pristopu igra odnos, ki ga vzpostavi s svojimi subjekti. Če si njegove fotografije pozorno ogledamo, ugotovimo, da segajo preko običajnih okvirov dokumentarnih podob, saj parametre upodobitve določa etična dimenzija njegove družbeno-umetniške prakse. Izbor del iz serije M3: delo, spomin, gibanje (2008–v trajanju) podaja pronicljivo refleksijo o družbeni krizi, ki so jo povzročili radikalni premiki v postkomunističnih družbah.

Zadnji prostor na razstavi nas popelje na čustveno in lucidno popotovanje z deli, ki razširjajo meje umetnosti in združujejo osebna srečanja s kolektivnimi izkušnjami, prevedenimi v konceptualna raziskovanja. Pripovedi, ki jih tu ustvarja Bejenaru, se nanašajo na zapleteni teren zgodovine in spomina, na krhki status človeških geografij v še vedno rastočem globalnem sistemu in ne nazadnje na vse manjše možnosti posameznikov za lepšo prihodnost.