Nataša Prosenc Stearns: Zaklinjanja

Nataša Prosenc Stearns je v mednarodnem prostoru uveljavljena ustvarjalka, ki v svojem delu združuje izrazne načine tradicionalnih medijev, videa in filma. Že s svojimi zgodnjimi deli je v slovensko videoumetnost vnesla izrazito čutno govorico: v središču njenega zanimanja so namreč vsebine, povezane s preučevanjem človekovega telesa, njegovih fizioloških omejitev, eksistence, z iskanjem duhovnega pomena, sozvočja med človekom in naravo ter z raziskavo kulturno pogojenih stereotipov. Njene gibljive podobe nas vabijo, da se zazremo dlje, kot lahko prodrejo naša čutila, pod površino kože, preko roba telesnih omejitev, v območje nezavednega, sanjskega. S svojim ustvarjanjem pravzaprav slavi edinstvenost človekovega fizičnega utelešenja, izjemnost posameznika, njegovo duhovno rast in kreativno moč. Po drugi strani pa nas opozarja na našo nezmožnost zaznavanja, dojemanja in razumevanja sveta izven konvencionalnih okvirov racionalnega mišljenja.

Zadnji večmedijski projekt Nataše Prosenc Stearns z naslovom Zaklinjanja ravno tako izhaja iz kritičnega pogleda na sodobni način življenja, v katerem moč rituala kot pomembnega povezovalnega dogodka v tradicionalnih družbah, ki ustvarja mir in harmonijo, izgublja svoj pomen. Avtorica je razstavo zasnovala kot preplet digitalnih fotokolažev in video projekcij iz dveh ciklov, Misericorde (2024) in Zaklinjanja (2025), ki dajejo kljub tehnološki podstati njihovega nastanka vtis organskega.

Nataša Prosenc Stearns tudi v svojih zadnjih delih reflektira položaj človeka v današnji tehnicistični družbi, še posebej individuuma brez korenin. Pri tem izhaja iz svoje lastne pozicije izseljenke, ki ustvarja med dvema različnima kulturnima sredinama, vendar se njeno razmišljanje navezuje tudi na begunce, politične in ekološke, ter vse bolj negotov položaj državljanov globalne civilne družbe. Tako njeni gibljivi kot tudi statični kolaži so večplastni in vzbujajo v gledalcu neštete miselne ter vizualne asociacije na podobe iz realnega življenja. Toda v avtoričinem osebnem izraznem jeziku zaznamujejo predvsem vseobsegajoči tok življenjske energije, ki povezuje telo in um, človeka in naravo, lokalno in globalno, preteklost in sedanjost v enovito celoto. Njene meditativne podobe skupaj z besedami zaklinjanja – ki jih gre razumeti v kontekstu ljudskih verovanj – kličejo k regeneraciji družbe in ponovni vzpostavitvi ravnovesja v svetu. (Iz besedila Nataše Kovšca)

Nataša Prosenc Stearns je umetnica in režiserka, ki je diplomirala na Oddelku za oblikovanje ljubljanske ALUO. Tam je ustvarila svoje prve videe ter jim kmalu pridružila instalacije in filme. S Fulbrightovo štipendijo je odpotovala v Los Angeles, kjer je končala podiplomski študij na California Institute of the Arts. Razstavlja v slovenskih in mednarodnih galerijah in muzejih; s projektom Gladiatorji je predstavljala Slovenijo na 48. Beneškem bienalu, za kar je prejela nagrado Prešernovega sklada. Prejela je še vrsto drugih štipendij in nagrad, leta 2015 pa je bila ponovno predstavljena na Beneškem bienalu v sklopu razstave Dvajset umetnikov iz Los Angelesa. Njena dela so v domačih in mednarodnih stalnih zbirkah, v arhivu Postaje DIVA na SCCA ter so del sodobne slovenske opere koda L.