Predstava mesta

Umetniki_ce: Igor Andjelić, Arhitektov bilten; Jože Barši & Martina Bastarda, Mateja Ocepek, Nataša Skušek; Eva Bevec, Biancoshock, Fabian Brunsing, Klara Debeljak, DNLM, Leon Dolinšek, Kostja Gatnik, IRWIN, Lado Jakša, Zmago Jeraj, Staš Kleindienst, Kolektiv Prihodnost 14b, Neven Korda, France Kralj, Krater, KUD Obrat (Stefan Doepner, Urška Jurman, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič), Kvadratni meter (Teja Miholič, Urša Rahne, Anne Elisabeth Tassel), Gašper Lešnik, Miha Maleš, Metod, Rastko Močnik, Amir Muratović, Ivana Müller & Bojana Kunst v sodelovanju z Ano Čigon, Ajdo Bračič, Urbanom Belino, Klaro Drnovšek Solina; Najlepše mesto na svetu, David Nez (OHO), Nonument Group, Nikolaj Omersa, Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, Marko Pogačnik, Marjetica Potrč, Marij Pregelj, Matjaž Rušt, Jakob Savinšek, Željko Stevanić, Iva Suhadolnik Gregorin; Inštitut Egon March (Urška Kristina Škerl, Marko Košnik, Domen Kosmač), Nika Špan, Miha Štrukelj, Vladimir Turner, Sašo Vrabič, Peter Žargi, The Wa

Kustos: Igor Španjol

Prav kakor država izvaja politiko oblastnih elit in se zato preveša v servis velikih ekonomskih interesov, tako tudi mesto postaja predvsem servis lokalnih nosilcev ekonomske moči. Prepuščenost zasebnim interesom še zlasti degradira javni prostor, kar se v zadnjih letih vse izraziteje kaže tudi v perifernih evropskih mestih, kot je Ljubljana. Mesto postaja prizorišče nekakšne vzporedne, dvojne predstave. Na eni strani smo priča uprizarjanju mesta kot spektakla, na drugi pa mesta kot prizorišča domišljije in kritičnega mišljenja.

Razstava Predstava mesta s historičnimi deli iz javnih in zasebnih zbirk ter s sodobno umetnostno in teoretsko produkcijo sooča oba vidika. Projekt združuje dela umetnikov, ki raziskujejo kompleksnost urbane identitete Ljubljane. Tematski razpon del sega od prevpraševanja vloge dediščine do izpostavljanja okoljskih izzivov in sprememb v urbani krajini. Umetniki se ukvarjajo z odnosom med spominom prostora in njegovimi uporabniki ter raziskujejo sledi preteklosti z metodami kartiranja, arhiviranja ali rekontekstualizacije prepoznavnih elementov urbanega okolja. Problematizirajo devastacijo javnih prostorov, neizkoriščeni potencial zapuščenih lokacij in stanovanjsko krizo kot ključne izzive sodobnega urbanega življenja. Razstava kritično prikazuje spremembe na področju rabe javnega prostora v Ljubljani v zadnjih letih in historično osvetljuje ključne tematike, povezane s temi spremembami – od stanovanjske problematike preko (infra)strukturnega nasilja do procesov gentrifikacije.