Ivan Žerjal: Kristalografije

Ivan Žerjal je umetnostni zgodovinar in teoretik vizualne kulture, ki se od leta 1999 intenzivno ukvarja tudi z ustvarjalnim delom v različnih izraznih medijih, kot so slika, risba, kolaž, video in prostorske postavitve. Izhodišče njegovega ustvarjanja je raziskovanje pomenskih razlik, nasprotij in odstopanj, ki nastanejo s prenosom idej/tematik v različne vizualne medije in jezik. Izbor medija je namreč po njegovem mnenju ključen za posredovanje sporočila in kot tak vpisan že v samo zamisel umetniškega dela.

Po drugi strani je na oblikovanje Žerjalovega umetniškega izraza močno vplivalo življenje ob meji ter razpetost med dva jezikovna svetova, kar odraža tudi njegov zadnji projekt z naslovom Kristalografije, ki se navezuje na čezmejni prostor obeh Goric. Osnovni motiv večmedijskega projekta je namreč fragment originalne mreže na Trgu Evrope, ki jo je v delih uporabil kot direktno sugestijo na obmejni prostor in čas.

Podoba mreže, ki jo je ustvaril v tehniki frotaža, se v delih pojavlja v različnih oblikovnih variantah. V prvem primeru je s pregibanjem monokromne lepenke oblikoval nekakšno grafično podobo mreže v originalni velikosti, ki spominja na slepi tisk. V drugih delih je nekoliko povečan motiv mreže – prav tako oblikovan s pregibanjem podlage – uporabil kot reliefno osnovo za dvojice črk, ki so premišljeno razvrščene po celotni slikovni površini in združene tvorijo naslov del Neizbrisen spomin/Ricordo indelebile v slovenskem in italijanskem jeziku. V zadnjo serijo slik pa je vključil tudi fotografske podobe migrantov, preoblikovane v tehniki dekolaža, s katero ustvari občutek raztrganosti in zbrisanosti, ki gledalcu omogoča svobodno interpretacijo, osvobojeno uveljavljenih predstav.

Kuratorica razstave Nataša Kovšca je o projektu zapisala: »Simbolika mreže kot ograje, ki razmejuje državi, je v projektu eksplicitno poudarjena, vendar avtorja ne zanima zgolj njen ustaljeni pomen ločitve, ampak vsebino projekta naveže na Einsteinovo relativnostno teorijo dojemanja prostora in časa kot štiridimenzionalnega prostora. Čas v projektu tudi vizualizira, pri tem pa se opre na geometrizacijo časovne dimenzije kot četrte komponente tridimenzionalnega koordinatnega sistema, ki je – po Hermannu Minkowskem – neločljiva značilnost prostora in ima obliko prostorsko-časovnega kontinuuma, grafično prikazanega kot stožec.

Avtor v slikarskih delih upodobi dimenzijo prostor-časa kot drobne točke ali kristale, ki v kontekstu tematike, povezane s čezmejno zgodovino, zaznamujejo osebne zgodbe/usode bodisi prebivalcev ob meji bodisi migrantov. V prostorski postavitvi pa so stožci, izdelani iz prosojne epoksi smole, tridimenzionalna geometrijska telesa, ki oblikujejo osrednjo kompozicijo na kovinski plošči.«

Žerjal obravnava tematiko meje na izviren način v oblikovnem in vsebinskem smislu: mejno območje namreč interpretira »tudi kot mesta spomina, ki seveda niso le topografski kraji, ampak zajemajo dimenzijo nematerialnega – vse tisto, kar tvori kolektivni imaginarij obmejne krajine.«

Ivan Žerjal (1976, Gorica) je vizualni umetnik, teoretik in umetnostni zgodovinar. Študiral je umetnostno zgodovino, filozofijo in teorijo umetnosti na univerzah v Trstu, Benetkah in Kopru. Živi v Vidmu (Udine), kjer ima atelje, in v Gorici, kjer poučuje na slovenskih višjih šolah. V središču njegovega umetniškega ustvarjanja je razmerje med vizualno in jezikovno govorico. Pomenske razlike in odstopanja raziskuje preko različnih medijev in pristopov, ki razvijajo dialog med umetniškim delom in prostorom. Od leta 2004 je svoja dela predstavil na vrsti samostojnih razstav, med drugim v Galeriji Meduza v Kopru (2009) in Kosovelovem domu v Sežani (2023). Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah v Italiji, Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem.