Tkanje svetov: zbirke v dialogu

𝐔𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐞 𝐢𝐧 𝐮𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢𝐤𝐢

Mohammed Ahmed Abdalla Abbaro, Makedonka Andonova, Tome Andreevski, Max Aruquipa Chambi, Maria Auxiliadora da Silva, Vladimir Avramčev, Borka Avramova, Antun Bahunek, Stjepan Bastalec, Ibrahim Bedi, Maria Bonomi, Janko Brašić, Gjorgji Capev, Rimer Cardillo, Peter Clarke, Waldemar de Andrade e Silva, Silvia de Leon Charleo, Evgenija Demnievska, Ladyr Harris Domschke - Pulu, Družina v Šempasu, Vadim Fiškin, Jordan Grabul, Ion Grigorescu, Lourdes Guanabara, Petar Hadži Boškov, Yozo Hamaguchi, Josip Horvat, Dragoslava Janeva, Vojko Janevski, Goce Josifov - Rombo, Milosav Jovanović, Risto Kalčevski, Sead Kazanxhiu, Lúcia Kahn, Stjepan Kičin, Jano Knjazović, Dimče Koco, Dimitar Kondovski, Ivan Kuzmiak, Ivan Lacković Croata, Wifredo Lam, Mihail Lazarov, Borivoje Maksimović, Done Miljanovski, Manolo Millares, Duško Miševski, Vangel Naumovski, neznani umetnik, Adzem Nihat, Petre Nikoloski, Jolanta Owidzka, Julije Papić, Dušan Perčinkov, Rade Perčuklievski, Juçara Pimenta de Pádua, Ilija Prokopiev, Kristina Pulejkova, Ivan Rabuzin, Ismet Ramićević, Vilma Ramos, Hanibal Salvaro, Józef Sarnowski, Helenos Silva, Matija Skurjeni, Krste Slavkovski, Petar Smajić, Maja Smrekar, Pedro Soares Fogaça, Mena Spirovska - Menče, Mira Spirovska, Gligor Stefanov, Duško Stojanovski, Stjepan Stolnik, Simon Šemov, Tomo Šijak, Gjorgje Šijakovik, Igor Toševski, Geraldo Trindade Leal, Marija Tuša Iljovska, Simon Uzunovski, Patricia Velasco Wallin, Jano Venjarski, Ondrej Venjarski, Jernej Vilfan, Gordana Vrencoska, Franjo Vujčec, Bogosav Živković

𝐊𝐮𝐬𝐭𝐨𝐬𝐢

Ivana Vaseva, Blagoja Varoshanec, Iva Dimovski, Vladimir Janchevski in Bojana Piškur

Razstava predstavlja dela 87 avtorjev, večinoma iz S. Makedonije, pa tudi iz skoraj vseh nekdanjih jugoslovanskih republik. Dopolnjujejo jih dela umetnikov iz Brazilije, Poljske, Bolivije, Sudana, Urugvaja, Albanije, Japonske, Južne Afrike, Irana, Kube, Španije in Romunije. S tem širokim izborom razstava odpira prostor za drugačen pogled, ki se razlikuje od zahodnocentričnega in nudi izhodišče za razumevanje lokalnih umetniških tradicij. To se postavi v dialog z deli, ki so tesno povezana z okoljem, v katerem so nastala, in s kontinuiteto njihove produkcije. Veliko je del naivne umetnosti in iz naravnih materialov (zemlje, sena, trave), razstavljene pa so tudi dokumentarne fotografije akcij v naravi in instalacije, ki kritično obravnavajo izkoriščanje in uničevanje narave. Razstava je nastala na osnovi konstruktivnega dialoga med specifičnimi zbirkami – solidarnostno zbirko Muzeja sodobne umetnosti Skopje ter zbirko Arteast 2000+ in nacionalnimi zbirkami Moderne galerije v Ljubljani.

V Ljubljani razstava govori v treh sklopih:

1. Osrednji del razstave je sklop 𝑃𝑜𝑧𝑎𝑏𝑙𝑗𝑒𝑛𝑖 𝑠𝑣𝑒𝑡 – dela, narejena iz naravnih materialov – zemlje, vode, odpadnega lesa, volne, živih stvari –, ali pa dela, ki se v svoji zasnovi nanašajo nanje. Niz keramičnih del je predstavljen kot del tradicije, ki je bila v tem kontekstu zelo razširjena, največkrat s cvetličnimi ali zoomorfnimi upodobitvami.

2. 𝑃𝑜𝑑𝑜𝑏𝑒𝑛 𝑠𝑣𝑒𝑡 sestavljajo instalacije, ki jih je tematsko ali vizualno navdahnil odnos do narave, uporabljajo pa vire lokalnega okolja ali lokalne proizvodnje, ki je bila vedno sočasna s tradicionalnim (označenim kot ljudska tradicija).

3. Povratek k odnosu do narave je tema sklopa 𝑆𝑣𝑒𝑡 𝑣 𝑛𝑎𝑠𝑡𝑎𝑗𝑎𝑛𝑗𝑢, ki ga sestavljajo naivna umetnost in dela, ki se skušajo vrniti k odnosu do narave in kritično obravnavajo industrializacijo in njen odnos do narave.