France Marolt in njegove zapuščine

France Marolt (1891–1951) je kot raziskovalec, skladatelj in dirigent pomembno zaznamoval kulturni prostor prve polovice 20. stoletja. Njegova zapuščina razkriva prepletenost raziskovalca in umetnika, saj je svoja spoznanja nenehno utrjeval v umetniškem delovanju in obratno – svojim umetniškim in idejnim predstavam je pogosto prilagajal raziskovalne vire in znanstvene teze. Pričujoča razstava se osredinja na Maroltovo osebnost in delo, predvsem pa sledi njegovi ključni ideji: iskanju tistega folklornega gradiva, s katerim je utemeljeval slovensko nacionalno istovetnost. Maroltova dediščina je najbolj javno prepoznana v delovanju Akademske folklorne skupine France Marolt, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, vendar pa njegova zapuščina razkriva še veliko več. Razstava zato iz obsežne Maroltove zapuščine odbira tiste dokumente, ki naj pričajo o njegovi raziskovalni zagnanosti, predanosti glasbi in iskanju idealov, ki jih je želel doseči z umetnostjo, hkrati pa ne prikriva tistih vzgibov, ki so ga vodili v vsakokratnem iskanju slovenskosti, izvirnosti in avtentičnosti.