Učiteljica (5+)

Predstava Učiteljica se dogaja v prazni učilnici, prostoru pričakovanja in domišljije, v katerem učenci skozi raziskovanje in lastne predstave poskušajo odkriti, kdo je učiteljica. Govori o obdobju, ko prvič vstopimo v šolo in se srečujemo s številnimi vprašanji, ki jih odpira to novo okolje. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice besedila Susanne Mattiangeli in ilustratorke Chiare Carrer.

Šolska vrata se odprejo in z rumeno rutko okoli vratu prvič vstopimo v prazno učilnico. Nov svet, ki ga počasi polni domišljija. Kaj vse se bo tu zgodilo in kdo bomo postali, ko bomo čez nekaj let zapustili ta prostor? Učilnica je polna stolov in klopi. Na steni je ogromna zelena tabla. Nad tablo pa tiktaka ura, ki naznanja, da bo v učilnico čez nekaj trenutkov vstopila – učiteljica!

Kdo je učiteljica? Kako si predstavljamo to osebo, ki bo ostala v našem spominu, tudi ko ne bomo več sedeli v šolski klopi? Preden vstopi, nam po glavi rojijo podobe in predstave o njej.

Učiteljica ima lahko mnogo podob. Dokler je ni v učilnici, se lahko pojavi v različnih oblikah. Lahko s table skoči kot skica, lahko se sestavi na računalu, lahko je z nami le v obliki zvoka. Medtem ko jo pričakujemo, si predstavljamo, kje vse bi se lahko skrivala. Med čakanjem sami prevzemamo vlogo učiteljice, da bi lahko bolje razumeli, kdo sploh je.

Učiteljica je nekdo, ki te nauči poštevanko in kako se pravilno zapiše tvoje ime. Učiteljica te nauči risati in brati. Nauči te, kako se v angleščini reče šola in kako narediti preval nazaj. Nekatere učiteljice so tako visoke, da komaj vstopijo v razred, druge so majhne. Kadar je učiteljica dobre volje, se smeji, kadar je jezna, pa kriči, da se trese cela šola.

Sedimo v šolski klopi in še vedno čakamo, da vstopi učiteljica. Še vedno poskušamo predstavljati, kakšna bo naša učiteljica. Tista, ki bo našo učilnico spremenila v prostor, v katerem nam bo prijetno. V prostor, v katerem lahko odkrijemo cel svet. V prostor neskončne domišljije.

Učenci sedijo v prazni učilnici. Čakajo, da se bo začel pouk. Ampak da bi se pouk začel, moramo najprej najti učiteljico. Učenci se počasi opogumijo in začnejo raziskovati prostor okoli sebe. Kar naenkrat učilnica oživi – šolski predmeti dobivajo drugačne pomene, sestavljajo podobe in jih spet razstavljajo ter pomagajo učencem, da bi razumeli, kdo je učiteljica. Predmeti niso več le predmeti – zdaj skupaj z učenci živijo v učilnici in pripovedujejo zgodbe. Vse, kar je v učilnici, postane sredstvo, ki nam bo pomagalo priti do odgovora na vprašanje, kdo je učiteljica. Njena podoba se izrisuje na tabli, sestavlja se iz matematičnih pripomočkov, vznikne iz globusa, najdemo jo v prikazu človeške evolucije in če dobro prisluhnemo, jo morda lahko celo zaslišimo v srcu, ki tiho utripa v človeškem telesu.

Katera podoba je prava? Kateri glas zveni kot glas učiteljice? Učiteljica ni ena sama. Učiteljic je mnogo in še več. In vsaka je drugačna.

»Učiteljice čez čas postanejo učiteljice nekoga drugega. Mogoče jih še kdaj srečamo, na ulici, v kinu, v trgovini, in videti so odrasle kot drugi ljudje. Toda ko srečaš učiteljico, razumeš. Veš, da je bila nekoč učiteljica.«

Avtorica besedila: Susanna Mattiangeli
Prevajalka: Dušanka Zabukovec
Režiserka: Lucija Trobec
Dramaturginja Luna Pentek
Asistentka dramaturginje Nika Korenjak
Avtorica likovne podobe lutk in rekvizitov Katarina Planinc
Scenografka Jasna Vastl
Oblikovalka zvočne in glasbene podobe Lucija Lorenzutti
Kostumografinja Sara Grižon
Oblikovalec luči Uroš Istenič
Lutkovni tehnolog Iztok Bobić
Lektorica Tjaša Pirnar
Igrajo Aja Kobe, Maja Kunšič in Voranc Boh

Premiera: 12. februarja 2026, Mali oder LGL

Foto: Darja Štravs Tisu